Predstavitev konzorcija »ROKA v ROKI: opolnomočenje učiteljic in učiteljev« in kompetenc SEDA (socialnih in čustvenih kompetenc (SE), čuječnosti in zavedanja različnosti (DA)) je serija spletnih člankov, ki bodo redno objavljeni na spletni strani projekta ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev in družbenih omrežjih projekta (FB, TW). Projektne partnerje bomo predstavili skozi kratke intervjuje s člani projektnih skupin na teme s področja njihovega strokovnega znanja, ki je povezano in relevantno tudi za glavno temo projekta ROKA v ROKI, torej za socialne in čustvene kompetence ter zavedanje različnosti (SEDA) za opolnomočenje učiteljev_ic v šolah.

DIPF je osrednja ustanova na področju raziskovanja v izobraževanju ter informacij o izobraževanju v Nemčiji. DIPF podpira znanstvenike, odločevalce in praktike z izvajanjem empiričnih raziskav in zagotavljanjem inovativnih aplikacij. Raziskovalci DIPF, ki sodelujejo pri projektu ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev, so del Oddelka za kakovost učiteljev in poučevanja, ki se ukvarja s kakovostjo in učinkovitostjo pedagoških procesov v izobraževalnih okoljih, šolah in univerzah v Nemčiji. Prednostna naloga je raziskovanje profesionalizacije pedagoških delavcev.

DIPF je bil odgovoren za sumativno in formativno evalvacijo programa v prvem projektu ROKA v ROKI: Socialne in čustvene spretnosti za nediskriminatorno in vključujočo skupnost – celostni pristop z uporabo večmetodnega pristopa, ki je vključeval perspektive različnih deležnikov. DIPF je v projektu ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev odgovoren za razvoj ocenjevanja in splošno zunanjo evalvacijo eksperimenta. To vključuje skrbno načrtovanje postopka evalvacije, določitev splošnih ciljev za evalvacijo in razvoj merilnih instrumentov, prilagojenih ciljem evalvacije. Poleg tega DIPF vodi postopek izvajanja načrta vrednotenja (priprava in spremljanje meritev pred in po izvedbi ter izvajanje analiz podatkov).

Dr. Mojca Rožman je podoktorska raziskovalka na DIPF in IEA Hamburg. Ima izkušnje z mednarodnimi raziskavami znanja, razvojem vprašalnikov, psihometrično analizo, s poudarkom na skaliranju podatkov, pridobljenih z vprašalniki in testi, ter vrednotenjem eksperimentov.

Dr. Nina Roczen je psihologinja in dela kot podoktorska raziskovalka na DIPF, na oddelku za kakovost učiteljev in poučevanja. Raziskovalno se ukvarja s kompetencami v izobraževanju za trajnostni razvoj in evalvacijo ukrepov za razvoj šol.

Pomemben segment spodbujanja in zagovarjanja razvoja socialnih in čustvenih kompetenc ter kompetenc zavedanja različnosti (SEDA) je merjenje le-teh. Dolgo časa so kompetence SEDA veljale za nekaj težko merljivega z običajnimi pristopi. Kako izgleda trenutno stanje na tem področju in ali lahko dejansko natančno in zanesljivo ocenimo in izmerimo kompetence SEDA? Ali obstajajo neposredne mere kompetenc SEDA?

- Še vedno je težko izmeriti kompetence SEDA. Za razliko od pretežno kognitivnih kompetenc, kot sta matematika ali bralna kompetenca, ni dobro uveljavljenih testov za merjenje SEDA. Namesto tega so najpogosteje uporabljeni instrumenti, kot so vprašalniki za samoocenjevanje. Ti so zelo praktični, saj so enostavni za uporabo in poceni. Vendar pa imajo tudi slabosti, na primer, nagnjeni so k zavestni ali nezavedni pristranskosti - do tega lahko pride, ker se ljudje običajno želijo prikazati v posebej ugodni luči, ko se opisujejo. Kompetence SEDA lahko poskušamo meriti tudi z intervjuji ali tako, da ljudje opišejo, kako bi ravnali v različnih kritičnih situacijah, in nato te opise analiziramo. Pomanjkljivost teh metod je, da je njihova analiza zelo zamudna. Vsaka metoda ocenjevanja daje rezultate z drugačnega vidika. Najobetavnejši pristop je zato kombinirana uporaba metod merjenja, torej kombinacija vprašalnikov, opazovanja in intervjujev.

Kako pomembna sta vrednotenje in evalvacija tovrstnih programov in poskusov?

Prednost sistematičnega pregleda učinkovitosti programov, kot je ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev, je v tem, da se lahko na podlagi rezultatov vrednotenja izberejo posebej učinkoviti programi, ki se nato izvajajo v večjem obsegu.

Kako koristne so analize, kot je študija učinka tovrstnih programov, pri katerih pričakujemo spremembo stališč, prepričanj ali kompetenc? Kdaj je pravi čas za ocenjevanje učinka intervencij?

Edini način za pridobitev zanesljivih informacij o učinkih programov za razvoj šol, kot je ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev, je izvedba eksperimentalnega načrta. To pomeni, da potrebujemo eksperimentalno skupino in kontrolno skupino, v kateri so udeleženci naključno razporejeni. Eksperimentalna skupina je nato deležna usposabljanja, kontrolna pa ne. Ciljne kompetence se merijo v obeh skupinah v dveh časovnih obdobjih. Prva časovna točka običajno ustreza času pred začetkom usposabljanja za eksperimentalno skupino, drugo merjenje pa se zgodi po izvedenem usposabljanju. Nato je mogoče opazovati, ali je izboljšanje kompetenc v eksperimentalni skupini večje kot v kontrolni skupini. V tem primeru lahko domnevamo, da je bilo povečanje posledica usposabljanja.

Kar zadeva pravi čas, je sprva pomembno, da se kompetence merijo neposredno pred posegom in po njem. Če se ugotovi znatno povečanje kompetenc v skupini za usposabljanje v primerjavi s kontrolno skupino, je to že dobro. Seveda pa je pomembno tudi vedeti, ali je takšen učinek trajen. V ta namen bi bilo najbolje uvesti tretjo točko merjenja, npr. šest mesecev ali eno leto po koncu usposabljanja.

V projektu ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev uporabljate strategijo vrednotenja, ki združuje formativni in sumativni pristop. Kako bi opisali ta dva pristopa in kakšne so prednosti te kombinacije?

Pri evalvaciji projekta ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev je poudarek na t.i. sumativni evalvaciji – torej želimo ugotoviti, ali usposabljanje pozitivno vpliva na SEDA kompetence učiteljev. Poleg tega pa izvajamo tudi formativno evalvacijo. Pri tej vrsti evalvacije je cilj pridobiti informacije, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšanje proučevane intervencije (v našem primeru usposabljanja ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev) v prihodnosti. Učitelje na primer povprašamo o njihovih idejah, kako izboljšati program, s katerimi vidiki so imeli težave ali na katere ovire so naleteli pri izvajanju naučenega pri pouku.

Več informacij o projektu lahko najdete na uradni spletni strani ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev, za tekoče aktivnosti projekta in prihajajoče rezultate pa spremljajte uradno Facebook stran ali Twitter projekta.