Predstavitev konzorcija »ROKA v ROKI: opolnomočenje učiteljic in učiteljev« in kompetenc SEDA (socialnih in čustvenih kompetenc (SE), čuječnosti in zavedanja različnosti (DA)) je serija spletnih člankov, ki bodo redno objavljeni na spletni strani projekta ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev in družbenih omrežjih projekta (FB, TW). Projektne partnerje bomo predstavili skozi kratke intervjuje s člani projektnih skupin na teme s področja njihovega strokovnega znanja, ki je povezano in relevantno tudi za glavno temo projekta ROKA v ROKI, torej za socialne in čustvene kompetence ter zavedanje različnosti (SEDA) za opolnomočenje učiteljev_ic v šolah.

Projekt ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev je prepoznal številne izzive, s katerimi se soočajo učitelji_ce v 21. stoletju, ki ga zaznamujejo hiter tehnološki razvoj ter vse večja družbena in kulturna raznolikost. To s seboj prinaša številna pričakovanja in pritiske, da morajo biti učitelji_ce nenehno informirani_e in prilagodljivi_e, obenem pa tudi zahtevo, da mora biti njihovo delo čim bolj kakovostno.

Pristop znotraj projekta za usposabljanje učiteljev_ic za kompleksnost vsakdanjega dela z vse bolj različnimi razredi ter za prožno spoprijemanja z novimi izzivi, ni bil usmerjen v pedagoške ali digitalne kompetence učiteljev_ic, temveč v učitelje_ice same, in sicer preko podpore njihovemu razvoju socialnih in čustvenih kompetenc ter zavedanja različnosti (SEDA).

Kakšna so vaša spoznanja o relevantnosti in pomembnosti socialno-čustvenih in odnosnih kompetencah v učiteljskem poklicu na splošno in zakaj to ni bolj razširjeno?

- Pomembno je razumeti, da biti učitelj ne pomeni le posredovati učne snovi. Učitelji so ves čas v aktivnem odnosu z učenci. To pomeni, da v odnos vključujejo tudi sebe, pri čemer ne gre za enakopraven odnos, temveč za asimetričen odnos moči, v katerem ima moč učitelj. Če se tega učitelj ne zaveda, lahko naredi veliko škodo. Ko posameznik vadi samozavedanje in sprejemanje samega sebe, postane v tem boljši tudi v odnosu do drugih. To je dobro tako za učence, kot tudi za učiteljevo raven stresa.

Kot je bilo omenjeno prej, je eden od glavnih ciljev projekta ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev nasloviti pritisk, ki ga kompleksni in raznoliki razredi prinašajo v delovno življenje učiteljev ter jih opolnomočiti za prožno spopadanje z novimi in prihajajočimi izzivi. Program postavlja dobrobit učiteljev v središče in jih spodbuja k skrbi zase z uporabo metod, ki temeljijo na zmanjševanju stresa na podlagi čuječnosti (Mindfulness based stress reduction - MBSR).

Obstaja vedno več na čuječnosti temelječih ukrepov, ki imajo dokazano pozitiven vpliv na počutje, zato me zanima, kaj je MBSR in kakšen je obseg teh ukrepov glede na raziskave?

- Trening čuječnosti je dobro raziskana metoda usposabljanja za izboljšanje duševnega zdravja. Raziskave, objavljene v vodilnih medicinskih revijah, kažejo, da na čuječnosti temelječe zmanjševanje stresa zmanjšuje simptome stresa, tesnobe, depresije in bolečine (Khoo idr., 2019; Chi, Bo, Liu, Zhang in Chi, 2018; Khoury, Sharma, Rush in Fournier, 2015; Strauss, Cavanagh, Oliver in Pettman, 2014). Koristni učinki so podprti z nevrološkimi raziskavami. Struktura in funkcija možganov se spreminjata glede na MBSR v območjih, ki so odgovorna za regulacijo stresa (Pallesen, Dahlgaard in Fjordback, 2016; Lazara idr., 2005; Hölzel idr., 2011).

MBSR je osemtedenski strukturirani program, ki ga je leta 1979 na Medicinski fakulteti Univerze Massachusetts v Združenih državah Amerike razvil Jon Kabat-Zinn (Kabat-Zinn, 1990). Program temelji na jogi, meditaciji in psihoedukaciji. Danes obstajajo dobro določeni standardi za MBSR, kot tudi za izobraževanje ljudi, ki ga izvajajo. Čuječnost je predvsem način zavedanja, za katerega je značilna zavestna pozornost na sedanji trenutek brez presojanja, kritiziranja ali vrednotenja. Namesto tega se trenira pripravljenost in odprtost, da smo s tem kar doživljamo ter sprejemanje, prijaznost in radovednost do le-tega. MBSR izvira iz starih budističnih tradicij in ima, tako kot te, višji cilj kot le zmanjšanje stresa. Namen je tudi razjasniti skupne človeške pogoje, vključno z našo utelešeno naravo in naravo uma ter s tem okrepiti naše psihosocialno počutje in trajnostno vedenje. Čuječnost je trening pozornosti, kjer se pozornost pogosto usmerja v telesne občutke (npr. dihanje) namesto da bi se izgubila v vsebini uma. Biti pozoren na telo je naravni pogoj za spoznavanje signalov telesa, vključno s signali stresa, mislimi in čustvi. Tako je mogoče trenirati stabiliziranje pozornosti v telesu tukaj in zdaj ter se ne izgubiti v mislih o preteklosti ali prihodnosti (Smallwood, Fitzgerald, Miles in Phillips, 2009; Smallwood in Schooler, 2006).

Filozofska osnova meditacije trdi, da se pravo srečo najde v sedanjosti in da raztresena pozornost privede do bolj nezadovoljnega uma. Killingsworth in Gilbert (2010) poskušata s svojo študijo to raziskati. Z mobilno aplikacijo sta opremila 2250 udeležencev. Ta jih je kadarkoli med vsakodnevnimi dejavnostmi kontaktirala in vprašala: "Kako se počutiš zdaj? (na lestvici od zelo slabo (0) do zelo dobro (100)), Kaj počneš zdaj? In ali razmišljaš o čem drugem, kot o tem, kar počneš zdaj?". Študija kaže, da je bila pozornost udeležencev drugje kot v sedanjosti v 47 % vseh situacij. Pozornost je pogosto odtavala, ne glede na to, kaj so udeleženci počeli. Udeleženci so bili manj srečni, kadar je bila pozornost odvrnjena od sedanjosti. To je veljalo za vse dejavnosti, tudi za najmanj prijetne. Analize časovnih serij so pokazale, da je bila tavajoča pozornost na splošno vzrok in ne le posledica slabega razpoloženja. To, kaj so ljudje mislili, je bolje napovedovalo njihovo razpoloženje kot dejavnost, s katero so se ukvarjali (Killingworth in Gilbert, 2010).

Številne meditacije v programu vsebujejo dele, v katerih se osredotočamo na misli. S tem se učimo opazovati misli kot miselne dogodke in ne nujno resnice. To pomeni, da vsebino misli zaznamo, ne da bi se z njimi poistovetili in jih aktivno nadgrajevali. Tako kot imamo avtomatizirane vzorce vedenja, imamo tudi avtomatizirane vzorce mišljenja, ki so lahko zelo zasvojljivi. Začetek odkrivanja lastnih miselnih vzorcev skupaj s povečanim zavedanjem telesa ustvarja notranjo varnost in večjo miselno prožnost, kar je izhodišče za ponovno ovrednotenje in spremembo avtomatiziranih vedenjskih vzorcev (Siegel, 2011).

Dober primer slabe miselne navade je negativno premlevanje. Vsi ljudje premlevajo o različnih stvareh, saj nam možgani s tem poskušajo pomagati najti rešitev za našo težavo, zlasti če smo pod stresom ali se slabo počutimo. Toda nekateri ljudje to počnejo bolj kot drugi. Več raziskav je pokazalo, da vztrajno premlevanje pogosto ne rešuje težav, temveč deluje ravno nasprotno. Ko obtičimo v negativnih miselnih vzorcih, slabše rešujemo svoje težave. Raziskave kažejo, da premlevanje dejansko ustvarja dovzetnost za depresijo in slabo duševno zdravje in ni le posledica tega (Nolen-Hoeksema in Morrow, 1991; Lyubomirsky in Nolen-Hoeksema, 1995; Treynor, Gonzalez in Nolen-Hoeksema, 2003).

Z boljšim zavedanjem in poznavanjem samega sebe lahko dosežemo večjo jasnost pri odkrivanju notranjih in zunanjih vzorcev vedenja. To nam daje boljše možnosti za spreminjanje navad, ki niso ustrezne. Vago in Silbersweig (2012) ta proces opisujeta v modelu S-ART: posameznik začne z opazovanjem samega sebe (samozavedanje), nato se nauči uravnavati samega sebe (samoregulacija), kar lahko privede do spremembe (transcendenca) (Vago in Silbersweig, 2012).

Rezultat lahko opišemo kot umetnost biti s seboj na zdrav način, ki je v korist sebi in drugim.

Danes so učitelji pogosto pod velikim pritiskom. Njihovo poklicno življenje je zelo kompleksno, zahteve pa prihajajo z več strani. Čuječnost jim lahko pomaga pridobiti večjo notranjo stabilnost, s katero se bodo lahko bolje spopadali s to kompleksnostjo in pritiskom. Pomembno je imeti dober stik sam s seboj, vedeti, kje si in kako se počutiš, da se lahko uravnavaš.

Kot ena od soavtoric programa ROKA v ROKI in izkušena razvijalka programov usposabljanja učiteljev, ki se osredotočajo na podobna področja njihovih kompetenc, katere so glavne posebnosti tega programa, zaradi katerih izstopa, in kaj je ključno, da je tovrstni program učinkovit?

- Ta program se osredotoča na učitelje in na to, kako lahko razvijejo in krepijo svojo odnosno kompetenco. Delati na profesionalnem razvoju učiteljev je način, kako doseči otroke, pri čemer otroci veljajo za subjekte in del odnosa. Učenje poteka v odnosu.

Ključno je, da se učiteljem s strani trenerjev programa ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev izkaže spoštovanje in jih obravnava kot subjekte, enako kot se jih usposablja za obravnavo otrok.

Heidi Berg Nielsen, psihologinja (Cand.psych) in certificirana učiteljica MBSR in .b-Teacher programa (program čuječnosti za otroke), usposobljena na področju integrativne geštalt terapije in terapije sprejemanja in zavezanosti, je del ekipe Danskega centra za čuječnost (DCM) in razvijalka vsebine, trenerka in supervizorka v projektu ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev. Heidi bo z nami delila svoja spoznanja o relevantnosti socio-čustvenih kompetenc pri profesionalnem razvoju učiteljev ter kako lahko komponenta čuječnosti prispeva k pozitivnemu učinku dejanj.

Danski center za čuječnost je bil ustanovljen leta 2013 kot del oddelka za klinično medicino na Univerzi v Aarhusu (AU). Osredotočajo se na raziskovanje stresa in zmanjševanja stresa ter izvajajo na dokazih temelječe tečaje čuječnosti (MBSR - Mindfulness Based Stress Reduction in MBCT - Mindfulness Based Cognitive Therapy) in sočutja (CCT - Compassion Cultivation Training) v sodelovanju z Univerzo Brown (MBSR) in Univerzo v Oxfordu (MBCT).

DCM prav tako ponuja izobraževanje učiteljev na področju CCT v sodelovanju z Univerzo Stanford in si na družbeni ravni prizadeva povečati poznavanje in uporabo ukrepov, ki temeljijo na čuječnosti, in sicer v danskem zdravstvu, šolah, kazenskem pravosodju in na delovnih mestih.

Vloga DCM v projektu je usposabljanje trenerjev na področju socialnih in čustvenih kompetenc ter supervizija usposabljanj za učitelje in drugo šolsko osebje v sistemu ROKA: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev. DCM vodi tudi razvoj novega programa ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev, namenjenega podpori socialnim in čustvenim kompetencam ter zavedanju različnosti (SEDA) učiteljev. Skupaj z Univerzo v Srednji Švedski (MIUN) so razvili obliko programa in usposabljanja trenerjev, ki obsega vse tri kompetence.

Več informacij o projektu lahko najdete na uradni spletni strani ROKA v ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev, za tekoče aktivnosti projekta in prihajajoče rezultate pa spremljajte uradno Facebook stran ali Twitter projekta.