Inštitut za raziskave in informacije v izobraževanju Leibniz (DIPF) 2018-11-13T14:04:34+00:00

Inštitut za raziskave in informacije v izobraževanju Leibniz (DIPF)

Kratek opis

Inštitut za raziskave in informacije v izobraževanju Leibniz (DIPF) je osrednja institucija na področju pedagoških raziskav in pedagoških informacij. Ustanovljen je bil leta 1951 v Frankfurtu. DIPF podpira pedagoške raziskave in prakse, izobraževalne politike in administracijo tako na podlagi storitev znanstvene infrastrukture kakor preko raziskav in evalvacij izobraževalnih sistemov. Kot član Združenja Leibniz, DIPF usklajuje temeljne raziskave z inovativnim razvojnim delom, ki jih izvajajo za dobrobit družbe. Več kot 300 zaposlenih, od katerih je polovica raziskovalcev in znanstvenikov, je vpletenih v temeljne raziskave, ki vključujejo inovativno razvojno delo in njegovo implementacijo. Raziskovalne teme obsegajo posameznikove, institucionalne in sistemske vidike izobraževanja. Te dopolnjujejo s študijami o zgodovini izobraževanja in računalniških pristopih k izobraževanju. DIPF se ukvarja s projekti na mednarodni ravni, kjer sodeluje z univerzami in raziskovalnimi institucijami ter z institucijami za znanstveno infrastrukturo po vsem svetu. DIPF je zaradi knjižničnih, arhivskih in informacijsko znanstvenih storitev osrednja točka za dostop do dokumentacije o vseh temah, ki so pomembne za izobraževanje v Nemčiji in širše.

Partnerjeva vloga v projektu

Glavna odgovornost DIPF-a bo evalvacija projekta. Za zagotavljanje veljavnosti in zanesljivosti merjenja vplivov programa bo DIPF sodeloval v vseh fazah projekta (še posebej pri izboru in razvoju merskih pripomočkov ROKA v ROKI ter preverjanju učinkovitosti programov na šolah). DIPF bo, kot s strani ministrstva za izobraževanje pooblaščena organizacija, zagotovil prenosljivost ugotovitev projekta na nacionalno politično raven.

Preberi več: http://www.dipf.de/en/dipf-news

Osebe vključene v projekt

Svenja Vieluf

Svenja je doktorica psiholoških znanosti (naslov teze: Naučiti ali učiti? Mednarodna študija o strokovni usposobljenosti učiteljev in kakovosti njihovega poučevanja). Je postdoktorska raziskovalka na oddelku “Kakovost in evalvacija izobraževanja” na DIPF-u. Njeni glavni raziskovalni interesi vključujejo kakovost poučevanja in učinkovitost šole s poudarkom na obravnavanju heterogenosti v učilnicah in področju medkulturnega poučevanja in učenja. Sodelovala je v številnih nacionalnih in mednarodnih obsežnih analizah podatkov: “Ocenjevanje dosežkov študentov na testih tujih jezikov (nemški in angleški jezik)” (DESI), “OECD Mednarodna raziskava poučevanja in učenja” (TALIS) in “Program za mednarodno ocenjevanje študentov” (PISA). Bila je sodelavka na “Kolidžu za interdisciplinarne pedagoške raziskave”, ki ga skupaj financirajo Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskovanje (BMBF), Fundacija Jacobs in šest Leibnizovih inštitutov (www.ciderweb.org). Trenutno je ena od vodij DFG-projekta “Modeliranje učne učinkovitosti in pravičnosti na šolski ravni” (MeChS).

  

Mojca Rožman

Mojca Rožman je raziskovalka  na oddelku “Kakovost in evalvacija izobraževanja” na Inštitutu za raziskave in informacije v izobraževanju Leibniz (DIPF). Doktorirala je na področju družboslovne statistike (naslov teze: Učinek sestave vzorca pri ocenjevanju parametrov postavk in dosežkov v mednarodnih raziskavah znanja).  Trenutno je vključena v razvoj vprašalnika za raziskavo PISA 2018. V preteklosti je prispevala k različnim IEA študijam izvajanih v Sloveniji (TIMSS, PIRLS, TALIS, SITES). Zanima jo metodologija in sekundarne analize obsežnih baz podatkov.

Nina Roczen

Nina je doktorica psiholoških znanosti (naslov teze: Okoljske kompetence: Prepletanje povezanosti z naravo in okoljskim znanjem v spodbujanju ekološkega vedenja). Je postdoktorska raziskovalka na oddelku “Kakovost in evalvacija izobraževanja” na DIPF-u. Njeni glavni raziskovalni interesi vključujejo okoljsko izobraževanje/okoljske kompetence, (globalno) državljansko izobraževanje/globalne kompetence in obsežno analize podatkov. Nina je sodelovala pri razvoju vprašalnika na področju “globalnih kompetenc” za raziskavo PISA 2018  in pri analizi podatkov na mednarodni ravni. Pri raziskavi PISA 2015 je pripravila vprašalnike za merjenje družbeno-ekonomskega ozadja študentov na mednarodni ravni, usklajevala nacionalne prilagoditve vprašalnikov in sodelovala pri analizi podatkov. Poleg tega se je ukvarjala z evalvacijo projekta “Življenjska in učna demokracija”.